Delovna brigada LokalPatriot

Datum je bil pravi za udarniško akcijo, temperatura zraka pač ne. Prezeblo me je do kosti. Najverjetneje je kriva tudi moja “delavska obleka”, saj mi zjutraj, ko sem si natikal najtanjše športne copate in oblekel poletni pulover, niti na kraj pameti ni prišlo, da bom zvečer krovec vajenec.

Popoldansko delo v pisarni je zmotil Šini: “Tukaj smo v Klubu, prideš, samo nekaj premaknemo”. “Pridem!”, sem odvrnil. V tistem trenutku sem seveda pozabil, da je Šini pisatelj, ti pa radi pretiravajo, kdaj tudi v obratno smer in da, Šini je pretiraval. Sicer so veliko dela opravili že prejšnji dan, samo do uporabne terase je bila še dolga, predvsem pa mrzla pot.

Najprej sem poskušal s klasičnim prijemom butca. Dvakrat sem orodje (namenoma!) prijel na napačni strani, prevrnil mizo in vsako stvar vprašal trikrat. Slepilni manever je uspeval in prvo uro me niso velikokrat poklicali k delu. Nedokončana opravila so se kopičila, rok dokončanja se je premaknil na drugo uro zjutraj. Zato sem resno za delo zagrabil tudi sam.

Ob 2.30 sem se fantom opravičil, ampak po osmih urah mraza nisem več čutil rok, ravnotežje - kaj je že to. Ekipa je vztrajala do šeste ure zjutraj, po nepreverjenih informacijah so potem v neimenovani gostilni nadaljevali z likofom.

S klikom na fotografijo pridete do Spletnega albuma Picasa in tako vseh fotografij.

Video me še nekaj zafrkava (indeksiranje strica Google). Objavim takoj, ko bo mogoče.