Ne, Tanja, nisem šel v London, ne da bi ti povedal, je pa tam bila fotografija z mojo podobo, ki jo je za potrebe Striptiz kolumne v Mladini posnel Borut Peterlin.

Borut je namreč gostoval z razstavo Emerging Slovenia v HOST gallery na Honduras Street-u v Londonu in med izbranimi fotografijami je tudi tista na kateri plujem v vinskem škafu sredi reke Krke.

Fotografija je nastala aprila letos, v sklopu PR oglaševanja za Festival Cvičkarija. Končni izdelek je bil objavljen 21. aprila, budno oko Klipinga pa ga je videlo in zapisalo takole [pdf, 301kb]

Spodaj je priložen še film, kako smo vse skupaj izvedli. Film je posnel in ga sidra Damijan Šinigoj.

Že nekaj dni hodim v novo pisarno. No … pisarna je v bistvu ista, tudi pohištvo je ostalo. Pozorno oko bi celo dodalo, da sta tudi tehnika ter sama postavitev ostali isti in že vidim dlakocepca, ki vpije, da smo samo prebarvali stene in nalepili dva nova kosa plute. Ampak zame je “nova”!

Ideja je bila zelo enostavna: “Kaj … spraznimo pisarno, odstranimo omet, zadelamo luknje in prebarvamo. Dve uri posla.” Mogoče za profesionalne slikopleskarje, nam akademikom ni šlo tako gladko. Začeli smo v petek popoldne, zagreto, kot se za študentarijo spodobi. Pohištvo iz pisarne je bilo odmaknjeno v trenutku, police so se odvijačile skoraj same. Omet je odpadal kot za stavo, pločevinke piva tudi.

Vnema je bila tako velika, da nihče ni opazil, da imamo vsa vrata vseh pisarn v nadstropju na stežaj odprta. Sem rekel pisarne? Mislil sem reci poslovalnico Agencije M servisa, Infotočko DNŠ, dve pisarni in povezovalni hodnik. Stoli, mize, računalniki, oglasne table … vse prekrito z belozelenim prahom. “Shit” je vzkliknil Klemen.

Podobnih “Shit” situacij je bilo še kar nekaj in ko sem v nedeljo pozno zvečer na kolenih ribal tla hodnika, mi je v glavi odzvanjalo petkovo vprašanje sošolca iz osnovne šole: “Kaj, kar sami boste?” in moj odgovor: “Kaj … Dve uri posla.”

^{Klemen (levo) in Andrej (desno) - pobudnika akcije.}

^{Simon (levo) in Jernej (desno) - soakademika.}