Park izšel in z njim moj prispevek. Sicer ni brez napak, podpisa fotografij sta namreč zamenjana, uredniški lapsus. Se zgodi. Spodaj objavljam prispevek v celoti¹.

Propagandni stavek, da smo študentska društva regionalni kulturno-izobraževalni centri in neodvisna družbena iniciativa, ki se na lokalni ravni bori za socialni položaj mladih, se izkaže kot realna ocena stanja, če v roke vzamemo zadnjo edicijo Almanaha Zveze Študentskih klubov Slovenije (Zveze ŠKIS). V zadnjem letu smo namreč študentski klubi skupaj organizirali 9338 dogodkov, na katere je prišlo 685 853 obiskovalcev. Veliko. Če temu dodam še 65 384 mladih, ki smo jim pomagali z različnimi subvencijami in 191 t.i. e-točk (brezplačni dostop do računalnika z dostopom do interneta), tvegam, da me bo kdo celo obtožil hvalisanja. Ampak ti podatki so realni in niti ne najvišji, v predhodnem letu je bilo »študentskih« dogodkov še več. Naprej »

1. Bemti, na blogu zgleda tekst občutno predolg. [↩]

Ne bom zgubljal besed, kako so lahko določena novoletna voščila osladna, patetična in popolnoma neosebna. Tudi ne bom pisal o reciklaži “modrih misli” ob koncu leta. Ampak …

… si predstavljate, da bi novoletne čestitke - voščila pisali po sistemu seminarskih nalog ali člankov, kjer moramo citirati in navajati vire po APA standardih. Potem bi novoletna voščila izpadla nekako tako:

Toplo ognjišče in smeh v očeh
iskreno želimo vam v prazničnih dneh.
Da zdravja in srečnih trenutkov nešteto,
v obilju prineslo bi novo vam leto!

(Agencija Dara d.o.o., osebna komunikacija, december 2005)

ali

Dobro voljo meljemo
se v novo leto peljemo.
Krhljev, orehov in drugih dobrot,
naj sreča in zdravje vas
spremlja povsod.

(soseda Topsi, osebna komunikacija, december 2002)

Zelo osebna, mar ne?

Če vas nisem prepričal v pisanje lastnih voščil, jih lahko preplonkate na povezavi.

Urednik je potrdil. Naslednji teden izide novi Park in z njim moj prispevek za rubriko Klopica. Spodaj objavljam kratek izsek iz prispevka, za kaj več, bo pa potrebno naslednji teden v trafiko.

… Druga polovica letošnjega leta je naplavila delovno gradivo Zakona o mladinskem delu in mladinski politiki. Krovni zakon mladih, kot ga neformalno naslavljajo, je po naročilu Urada RS za mladino in ob sodelovanju Delovne skupine za pripravo mladinske zakonodaje v RS pripravil Pravno-informacijski center nevladnih organizacij - PIC. Gradivo na 43 straneh študentsko organiziranje obravnava natančno trikrat. Prvič v družbi gasilskih društev, dogodkov v knjižnicah, pevskih zborov, dramskih skupin, jezikovnih tečajev …, ko ocenjuje trenutno stanje mladinskega organiziranja. Drugič, ko mu priznava enega člana v 14-članskem Svetu za mladino in tretjič, ko ponovno spreminja delitev koncesijske dajatve študentskega dela. Osnutek zakona predvideva, da bi del koncesnine pripadal tudi mladinskim političnim organom - Mladinskim svetom, ki med drugim združujejo tudi podmladke političnih strank. Zakonsko financiranje podmladkov parlamentarnih strank bo, kot vse kaže, politično neodvisnim študentskim klubom odščipnilo vsaj 20 % prihodkov…

Danes sem imel zelo zanimiv pogovor o poslovnih odnosih s partnerji. Povod za pogovor je bila še bolj zanimiva informacija, ki se je žal (ali pa na srečo) izkazala za resnično. Sestanek se je primerno zaključil s sprejetjem načelnega stališča do informacije (partnerja), vendar sem imel (imam) občutek, da je sogovornik odšel z manjšim cmokom v grlu.

Informacija in opredelitev do nje sicer ne posega globoko v zgodbo določenega projekte, konec koncev je informacija zgolj potrditev nekaj mesečnih slutenj, ampak mi zadeva ni dala miru. V roke sem prijel stare zapiske Trženjskega upravljanja¹ in našel grafično predlogo - koordinatni sistem odnosov², ki tudi teoretično podpira sprejeto načelno stališče.

Do koordinatnega križa odnosov pridemo tako, da narišemo koordinatni sistem z abscisno osjo (pogled, spekter organizacije, nas samih) in ordinatno osjo (pogled, spekter druge organizacije, drugega deležnika). Obe osi sta usmerjeni proti odnosom (desno, zgoraj) ali proti kupčiji (levo, spodaj).

Tako prikazane usmerjenosti organizacije in deležnikov na zelo enostaven način odražajo posloven odnos. Preprosto, razumljivo, tako imam najraje!

1. FDV je spremenil predmetnik in Trženjsko upravljanje je sedaj Marketinško upravljanje. Če nisem kaj spregledal, so gradiva ostala enaka. [↩]
2. Koordinatni križ odnosov po Barker in Wayne. [↩]

Časopisna hiša Delo je danes objavila moj odgovor na članek Pravi Slovenec pije za zdravje gospoda Martina Lasiča, dr. med.. Odgovor so objavili v celoti.

Več o zgodbi ugovarjanja si lahko preberete tukaj.